SPF for dummies



Pol leta nazaj, smo podobe sonca in morja opazovali večinoma le preko instagrama. Dejavnost, ki mnoge izmed nas spravlja v slabo voljo. A na srečo se letni časi spreminjajo in z njimi tudi level vitamina D v naših telesih. Po mnogih raziskavah je vitamin D odličen borec proti depresiji. Uživanje v sončnih žarkih je za naše zdravje imenitno torej iz večih razlogov. Toda z glavo/SPF-jem na zabavo, otroci.  
Preden se spustimo v svet zaščitnih faktorjev, pa razjasnimo še eno majhno dilemo. Po svetu kroži mit, da kreme za sončenje preprečujejo tvorbo vitamina D. V teoriji ta trditev sicer drži vodo. V praksi pa niti približno. 
Na telo bi morali namreč nanesti ogromne količine kreme z zaščitnim faktorjem, da bi le ta popolnoma prekrila našo kožo in s tem preprečila vstop UV žarkom. Ta postopek bi morali ponavljati vsake dve uri, oziroma vsakič, ko stopimo na sonce. Kar pa ne zveni najbolj realno, ane? Skrb glede pomanjkanja veselega vitamina je torej povsem odveč. Kar pa ni odveč, je skrb glede starostnih peg, zgubanosti in vseh drugih grdobij, ki pritičejo izpostavljanju UV žarkom. Aja, pa kožnega raka seveda tudi nihče noče! 


SPF
Oznaka, ki jo ponavadi najdemo na prvi strani pakiranja, pomeni "sun protection factor". SPF je kazatelj, koliko UV svetlobe lahko izdelek blokira. Na splošno velja, da višja stopnja SPF nudi več zaščite pred UV-izpostavljenostjo. Ključna stvari, katero morate prišteti k tej enačbi, pa je seveda tip vaše kože. Če razložimo povsem matematično... SPF 15, vaš čas do stanja opečenosti podaljša 15x. Tukaj je zelo pomembno omeniti, da lestvica SPF ni linearna! SPF 2 blokira le 50% UV- svetlobe, medtem ko SPF 15 blokira 92% celotnega UV spektra. SPF 34 pa recimo blokira kar 97% UV-svetlobe. V obzir je potrebno vzeti tudi to, da s potenjem in kopanjem procent zaščite, zaradi spiranja izdelka, pade. 


KOLIČINA
Četrt (pa vse do polovice) čajne žličke je predpisana količina kreme, ki bi jo za popolno zaščito morali nanašati na obraz vsake dve do tri ure. Količina variira glede na velikost obraza. Flaška Sun Mix-a je torej dovolj le za en teden dopusta. Na osebo seveda. Če kremo nanašate površno, izberite raje čim višji faktor, saj s površnim in premajhnim nanosom zmanjšujete stopnjo zaščite. V laboratorijih, kjer potekajo testiranja SPF-jev, je količina kreme na kvadratni centimeter kože namreč ogromna. In če smo realni- nerealna. Zato kar pograbite tisto tridesetko. Na morju pa raje kar SPF 50. To še posebej velja za tiste, ki imate probleme z rosaceo. 


KEMIČNE VS. MINERALNE
Glavni dve kategoriji, po katerih ločimo mineralne od kemičnih UV zaščit sta: sestavine in način blokiranja UV svetlobe.
Aktivni sestavini v mineralnih sta vedno titanov dioksid (Titanium Dioxide) in cinkov oksid (Zinc Oxide). Omenjena zaščita deluje po principu fizičnega blokiranja UV svetlobe. Na koži ustvari filter, ki škodljivim žarkom prepreči vstop. Mineralni zaščitni faktorji ostanejo na površju in so zaradi svoje neinvazivne narave najprimernejši za alergike in tiste z občutljivo kožo (rosacea ipd.). Edina slaba stran zaščitnih krem na bazi mineralov je njihov kredast videz. Toda tudi tega se lahko znebimo z malo pažnje pri nanašanju in z izbiro sebi primernega izdelka.
Zaščitne kreme na kemični bazi ponavadi vsebujejo nabor sestavin, med katerimi so glavni Oxybenzone, Octinoxate, Octisalate, Octocrylene in Avobenzone.Ti se absorbirajo v zgornje plasti kože, kjer delujejo na dva načina: z razprševanjem in odbijanjem škodljivih sončnih žarkov, ter s pretvorbo UV žarkov v toploto in istočasnim deaktiviranjem. Nekatere od zgoraj naštetih sestavin pa žal spadajo v kategorijo potencialnih hormonskih disruptorjev. To poenostavljeno pomeni, da lahko s svojo sposobnostjo posnemanja hormonov, vplivajo na spremembe v metabolizmu, reprodukcijskem sistemu itd. Kar pa ni ravno najbolj fino. Najdejo se seveda tudi kreme brez zgoraj naštetih sestavin, zato nikar ne skrbite. Vredno je poudariti tudi to, da raziskave, ki so preverjale sporne sestavine, niso “javno priznane”, saj so ponavadi izvedene na živalih, ki na sestavine reagirajo drugače kot ljudje, ali pa so bile narejene s premajhnim številom testirancev v prekratkem časovnem obdobju. Ako vas glede tega skrbi, lahko vedno posežete po zaščitnih kremah z mineralnim ščitom.  

Kreme za sončenje na kemični bazi nanašajte vedno 15 min do pol ure pred odhodom na sonce. Delci, kateri tvorijo zaščitni film, potrebujejo namreč malce časa, da se povežejo in vpijejo. Isto velja za vodoodporne kreme. Zato si le privoščite en špricarček (ali limonado) in počakajte, da se delci povežejo na enem hitrem team buildingu.  

 

Fotografija zgoraj iz filma "La Grande Motte"- Jacquemus. 


RAZISKUJ NAPREJ