GORKA BERDEN



"Z igralstvom se ukvarjam že 15 let. Nisem se šolala na AGRFT, temveč na igralski šoli v Parizu. Z mamo in sestro smo se, zaradi narave mamine službe, pogosto selile in tudi nasploh smo veliko potovali. Živeli smo v Lizboni, Štrasburu... A v Pariz sem se zaljubila na nekem potovanju, že pri štirinajstih. To je bila ljubezen na prvi pogled in že takrat sem vedela, da bi nekoč rada tam živela. Bila sem totalno paf, zaljubljena v to mesto. Na srečo sem imela to možnost, da sem šla delat sprejemne izpite na igralsko šolo, bila sprejeta in se preselila v Pariz s svojo takratno najboljšo prijateljico. To so bila moja najlepša in hkrati najbolj divja leta. Hoho. V Parizu sem potem živela skoraj 8 let. Vsako leto pa sem v Slovenijo hodila na počitnice. Vrnitev me nekako ni nikoli mikala, dokler se nisem zaljubila. Klasična zgodba, seveda. Pa tudi vsakič ko sem se vračala v Slovenijo, sem si vedno pogosteje rekla, da tukaj ni tako slabo in, da mogoče bi se pa le dalo tudi tukaj živeti in delati. Če bi mi 15 let nazaj nekdo rekel, da moram nazaj v Slovenijo, bi raje umrla, kot se vrnila. Če malo dramatiziram. V enem momentu sem se nato vrnila, a sem v Parizu še vedno pustila vse svoje pohištvo in odprt račun, še eno leto. Za vsak slučaj, saj nisem vedela ali se bom tukaj lahko vklopila nazaj. Res ne. Lahko pa rečem, da mi nikoli ni bilo žal. V meni se je nekaj spremenilo. Mogoče zgolj odraščanje in opažanje stvari, ki jih prej nisem nikoli opazila. Ko potuješ naokoli, šele vidiš, kako lepo nam je tukaj. V marsikaterem pogledu smo lahko zadovoljni. Ob povratku sem imela srečo, da sem delo, kljub temu, da me ni nihče poznal, dobila zelo hitro. Gledališče je moja prva ljubezen. To je živa stvar in vsaka predstava je malo drugačna. Vedno je druga publika, vedno se počutiš malo drugače in posledično je tudi igra drugačna. To je takšna posebna magija. Tudi igra pred kamero ima svoj čar, seveda, a tam je igranje zelo drugačno, od tistega v gledališču. Z majhnimi premiki obraza in minimalno ekspresivnostjo lahko kameri in gledalcu pokažeš res veliko.

Glede gledališčne in televizijske estetike lahko rečem, da imata name, v zasebnem zivljenju, ravno obraten vpliv. Pretiravanja v smislu oblačenja in predvsem makeupa je tam toliko, da sem v vsakdanu najraje z minimalnim makeupom. Tudi na vseh drugih področjih se držim pravila manj je vec. Zdi se mi, da zivimo v dobi, ki je z vseh strani prenasičena. Pretiranega makeupa tudi nasploh nisem nikoli marala. Po estetiki so mi najbližje francozinje. Z njihovo filozofijo dojemanja življenja, kulture, hrane, dekorja in oblačenja sem tako rekoč rasla. Francija me je v tem smislu definitivno najbolj izoblikovala. Je pa res, da sem k temu že naravno gravitirala. Vedno sem se počutila kot, da je to moje, del mene. Težko pa rečem kako bi bilo, če bi se v Francijo selila kasneje, kot odrasla in že izoblikovana oseba.

Občutek za estetiko in samo zanimanje za ta svet, sem razvila že kot otrok. To je v meni, s svojim občutkom za estetiko in razgledanostjo kulitivirala moja mama. Rada ima lepe in kvalitetne stvari, kaj naj rečem. Spomnim se naprimer, da sem že zelo zgodaj razlikovala med različnimi materiali tekstila in znala točno povedati kaj je svila, kaj volna in kaj kašmir. Noro rada sem hodila v mamino omaro. Tudi sama me je ob odhodu na lepše pogosto vprašala, če mi je všeč kaj nosi. Spomnim se tudi tega, da so bile najbolj posebne stvari v moji omari ročno šivane od stare tete, ali pa so prišle iz Anglije. Ne morem pozabiti kako sem se počutila, ko sem si nadela svoje posebne rdeče čeveljce. Noro!

Pri kozmetičarki sem bila pomoje 5x v življenju. Na manikure ali pedikure ne hodim. Tega se raje lotim sama, saj res uživam v tem, da si nohte uredim in namažem. Eden izmed razlogov zakaj ne hodim je tudi ta, da se laka naveličam po približno treh dneh in ga hitro snamem. Ne prenesem okrušene barve, to mi je grozno. Takoj ko opazim, da gre stanje na slabše, si lak odstranim. Res pa je, da sem pristaš pred- poletne pedikure, katero potem vzdržujem doma. Koža s stopal mora stran in za to so potrebne mašine, ki jih imajo kozmetičarke. Z leti gre namreč samo na slabše, kar se tega tiče. Včasih so bile noge lepe same od sebe, zdaj pa jih lahko drgneš vsak teden. To staranje, ah. Šele ko se ti začne dogajati, veš o čem so ti govorili drugi. Kar na enkrat se priplazi, iz danes na jutri. Ko sem bila mlajša, mi je mama stalno govorila naj se ne mrščim in mi čelo popravljala celo z roko. Šele zdaj jo razumem. A dandanes imamo za te težavice tukaj botox in polnila, glede katerih sem jaz popolnoma odprta. Nikoli ne reci nikoli. Sigurno pa ne pred štiridesetem. Takoj ko upihnem svečko pa hitro na inekcijo. Hec, hec. Ritnih vsadkov ali umetnih jošk pa ne bi nikoli poskusila. Operacije na sploh me strašijo. Popolnoma pa razumem, kako lahko operacija nekomu spremeni življenje in sem absolutno za, če je narejena z namenom, da nekomu znatno dvigne samopodobo. Vendar v mejah normale.

Makeup rada nanašam z rokami, s prsti. Sem zelo taktilna. Bolj organsko mi je. S čopiči ne znam narediti nič. Ljudi, ki jih uporabljajo, smatram za svojevrstne umetnike. Stvar, ki sem se jo naučila od makeup artistov je na primer, pomembnost priprave kože pred nanosom makeupa. To pomaga pri prekrvavitvi, proti zabuhlosti, koža je enostavno bolj voljna. Zdaj maskerke sodim po tem ali kožo pred makeupom pripravijo ali ne.

Moja skincare rutina gre približno takole. Zjutraj obraz poškropim z Avene termalno vodo ali Caudalie Grape Water. Nikoli se ne umivam z vodo ali čistilom, le osvežim z enim izmed mistov. Vedno se vračam k njima, v moji omarici sta stalnica. Po mistu nanesem kremo. Te menjam kar pogosto, trenutno imam v rotaciji Nuxe Crème Fraîche de Beauté in Mixo CC. Nuxe poznam in uporabljam že sigurno 15 let. Imam svoj nabor izdelkov h katerim se stalno vračam in ta krema je sigurno ena izmed njih. Lahko bi rekla, da ne potrebujem nič drugega kot le francoske farmacevtske produkte. Ti so me vedno zanimali in to sem vedno kupovala. Kadar gre moj dragi v Pariz, ga pošljem v farmacijo s spiskom, kaj vse mi mora prinesti. Tudi krema Embryolisse je eden izmed mojih najljubših produktov. Reši vsako suho in dehidrirano kožo. Pozimi si jo namažem na debelo in pustim na obrazu čez noč, kot masko. Obožujem jo! Vedno jo imam na zalogi. Poskusim seveda tudi kakšne druge produkte, a se skoraj vedno vrnem k nekim stalnicam. Pudra ne uporabljam, le korektor ali obarvano kremo. Pozimi jo plastim kar preko dnevne, saj potrebujem ekstra vlago in zaščito pred mrazom. Poleti nanesem le korektor. Najljubša BB krema mi je Erborian. Nekoč sem jo prinesla tudi sestri in od takrat naprej je tudi ona totalno navdušena. Ustreza mi oddtenek, tekstura, ravno prav je prekrivna, da polt poenoti, lepo se vpije, skratka super. Tudi Glossier Tint mi je zelo vredu. Od maskar in črtal nimam najljubših in vedno eksperimentiram. Čez dan imam rada rjave odtenke črtal, saj ne želim, da je moj makeup preveč očiten, zvečer pa gravitiram h črnemu linerju in rdeči šminki. Zelo sem spretna v cat eyeu, prakticiram ga že od nekdaj. To so leta prakse. Finta je v tem, da je cat eye veliko lažje naredit s temi flumasterji, kot jim pravim jaz, napram s čopičem. Kot sem že rekla, z njimi nisem spretna. Čopič vedno nekako skrene s poti. Drugi nasvet pa je, da pri risanju nisi picajzlast. Nikoli ne bosta enaka in s tem se je treba sprijazniti. Se pa strinjam s tem, da je neko posebno zadovoljstvo, ko ti uspe narediti perfektno simetričen cat eye. Makeup zvečer odstranim z Biodermo Sensibio in očistim z Nectar Blanc od Melvite. Super pri njemu je, da iz tube pride v obliki gela, v stiku z vodo pa se spremeni v takšno oljnato emulzijo. Pa še krasnega vonja je. Ne maram čistilcev, ki ti kožo očistijo do suhega. Ne prenesem, da mi kožo po čiščenju zateguje. To se pri temu čistilcu ne zgodi. Na koži pusti tak krasen film in občutek nahranjene kože. Cetaphil imam tudi že leta in leta, in mi je top. Porabim enega, potem vmes testiram kaj drugega, ampak se s časom vedno vrnem nazaj. Zelo hitro se naveličam stvari, kar je tudi razlog za testiranje novih produktov. Nor mi je tale DHC Face Wash Powder, ki deluje kot zelo mil piling. Ne prenesem grobih pilingov, ne prenesem granul, ničesar kar drgne kožo. Ta produkt je pa res zelo, zelo nežen. Res je super. Na vsake toliko namreč vseeno rada nanesem nekaj, kar mi kožo malce bolj očisti. Vsaj po občutku. Tako da DHC ali krtačka enkrat tedensko. Po čiščenju grem najprej na kremo za okoli oči- ena izmed mojih najljubsih je Hydra Patch od Afrodite, nato pa na kremo za obraz. Celo zimo sem uporabljala Embryolisse in Medexo Apilana, katere ne morem prehvalit. Fino mastna, skoraj popolnoma naravna, res super. Zvečer si vedno privoščim zelo mastne kreme, da kožo res nahranim. Tudi olja imam zelo rada. A le na vsake toliko, ne vsak dan. The Ordinary Rosehip mi je ljub. Dam ga direktno na kožo, brez kreme in si fino vmasiram. To je res prijetno. Uporabljala sem tudi P50, pa lahko rečem, da ne razumem te fame. Porabila sem celega, a me ni prepričal. Kljub temu da sem ga mešala z vodo, mi je povzročil precejšno reakcijo. Vedno sem bila rdeča in z razdraženo kožo, zato se nanj nisem mogla navaditi.

Pri negi las ne kompliciram in rada eksperimentiram. Šampone rada menjavam, bi pa izpostavila John Frieda Go Blonder, ki lase postopoma posvetli. Lase sušim naravno, brez fena. Na njih ne dajem nobenih produktov, razen Elnett od L'Oreala, če res potrebujem nekaj za fiksiranje frizure. Je eden redkih lakov za lase, katerega vonj me ne moti. Tuširam se z baby gelom od Mixe, ki vsebuje mandljevo olje in je super za občutljivo kožo. Losijone za telo izbiram glede na vonj, preferiram neodišavljene ali tiste z res malo vonja. Najljubši mi je Kiehl's Creme De Corps.

Pri parfumih sem pa bolj izbirčna in zelo redko najdem kakšnega, ki mi je všeč. Ze par let uporabljam pozimi Le Labo Santal 33 in Frederic Malle Carnal FLower, in pa na novo odkrit Tom Ford Sole Di Positano za poleti. Moj najljubši vonj pa še vedno ostaja vonj kože na soncu in vonj figovcev, borovcev poleti.

Mimogrede, ploščice v kopalnici so po navdihu pariških predverij v katere sem se totalno zacopala. Iskala sem jih leta in leta, nakar jih je našel moj dragi in sva jih uvozila v Slovenijo. Tako imam vsaj košček Pariza tudi doma.

Za relaksacijo ne počnem nič drugega kot to, da ležim v temni sobi. Zame ga ni ga čez spanje, res. No, tudi banjo imam zelo rada, a predvsem v zimskem času. Spomladi in poleti niti ne toliko. V vodo si ponavadi nasujem sol od slovenskih solin, tisto z rožmarinom. Včasih dodam tudi par kapljic olja. Pri kopelih se nagibam k naravnim varijantam. Ne maram nekih penečih mavric in podobno. V banji rada samo ležim in razmišljam o ničemer. Brez knjige, brez telefona, brez vsega. Mogoče le kozarec vina ali penine."

 

  - Gorka Berden za Fem