Eau de Kriza



Rada lepo dišim– lepo je tukaj mišljeno povsem subjektivno. Tako, kot imajo vsake oči svojega malarja, ima vsak nos svoj… Recimo temu čut za estetiko. In priznam, postanem kar malo živčna, če moj osebni vonj tekom dneva postane neprijeten. Če grem recimo kam jest in ko pridem iz restavracije ugotovim, da se utapljam v oblaku eau de polno-slovensko-kosilo. Zgornje note: goveja juha; srednje note: pražen krompir in pohan piščanec; spodnje note: potica s kavo. Dobro, kavi še ne zamerim. Ena izmed mojih ljubših vonjav je tista polna aroma dobre kave, ki ti napolni nosnice ko vstopiš v kavarno v stari Ljubljani. 

Sem ena izmed tistih oseb, ki vonjave povezuje s kraji, osebami, dogodki. Vonj oranževca in borovih iglic me vedno znova spomne na Hrvaški otok, kamor gremo vsako leto za prvi maj. Mimogrede, na Lošinj so zaradi močnih aromatičnih lastnosti v preteklosti vozili asmatike. Parfum Green Tea od Elizabeth Arden je eden izmed štirih, ki me spominjajo na mojo mamo. Vedno je znala zbirati svoje dišave in mogoče sem navado, da vsako jutro preden grem od doma, nanesem na zapestji in vrat (točke pulza) malo parfuma, pobrala ravno od nje. Ona mi je tudi podarila mojo prvo stekleničko. Oranžna tekočina in črn zamašek ter nežen vonj po vrtnici in mahagoniju. Okej priznam, note sem morala poiskati na spletu. 

Svet parfumov je kompliciran. In najti dober parfum je kot lov na zaklad– vprašajte Grenouilla. Ne samo, da so dišave sestavljene iz kar treh slojev not, ki se na koži razvijajo tekom časa; kako bo zadeva dišala, je odvisno tudi od vas samih. Da obstajajo različni tipi kože ni neko novo znanstveno odkritje in to, da parfum na nekomu diši omamno dobro, ko pa ga bo nosil nekdo drug, pa se nam bo začel obračati želodec, drži kot pribito. Slovitega pudrastega Chloé (ki mene spominja na najstniška leta, ko so bile popularne UGG-ice) koža moje mame ne prenese. Še manj pa ga prenese moja. Preden se začne vonj zares razvijati (oziroma preden na plan pridejo srednje note) spominja na omarico za čiščenje. 

Po lanskem poletju mi je zmanjkalo parfuma, ki sem ga prej nosila pol leta. V svojem času sem prečesala kar nekaj vonjav, predvsem cvetličnih in najti nekaj novega je bil boj. Ma kaj boj, mesarsko klanje! V pol leta se parfuma pač naveličam, nisem pa tudi človek, ki bi imel na polički šestnajst različnih prestižnih parfumov, kot to pogosto vidimo na Instagramu. Hotela sem poskusiti nekaj novega z manj vrtnice in več mehkobe. Dejstvo številka ena: ponudba dišav pri nas ni velika in naš trg je za butično parfumerijo žal premajhen. Dejstvo številka dve: vse kar je trenutno na policah, meni ne diši lepo. To so osladni brezosebni vonji, ki so na koncu dneva vsi isti. Samo embalaža je drugačna. Ali je generično, ali pa ne ustreza moji koži in se razvije v obupni vonj po prenosnih straniščih. Ne pretiravam, Trussardi, tebe gledam. 

Ja, izbirčna sem. Ampak parfum mora imeti štiri sloje not, ne le klasičnih treh. Delimo jih na zgornje, srednje in spodnje. Zgornje so tiste, katere zavohamo najprej.Nasvet: ko parfum nanesete zapestij ne stiskajte in ne drgnite, da not ne zdrobite. Že same po sebi so iz majhnih molekul in hitro izparijo. Srednje, oziroma srčne note, so osrednji del parfuma. Spodnje pa predstavljajo grande finale parfuma in so tiste najbolj značilne, polne in globoke. Ustvariti dober parfum je neka svojevrstna magija. 

Četrta nota, po mojem mnenju, je vonj osebe. Kako parfum diši na nas samih, kako ga nosimo. Intenziteta parfuma je osebna preferenca. Lahko se odločite za eau de parfum, oziroma najbolj močno dišavo, lahko pa izberete nekaj lažjega, v obliki eau de toilette. Vsekakor izberite nekaj, kar bo pustilo vtis. Temu so dišave pač namenjene. Svet parfumov ima namreč dolgo zgodovino, ki naj bi segala že v čas antične Mezopotamije. Ampak ker to ni urica zgodovine in, ker se bomo kmalu vrnili k mojemu jamranju, omenimo samo to, da je za svet moderne parfumerije zelo pomemben naš sosed Lavoslav Ružička. On je zaslužen za privlačen vonj mošusa. Pa, da ne bomo slavili samo sosedov, naš Peter Florjančič je zaslužen za pršilo na stekleničkah parfumov. 

Okej, učno urico na stran. Kako sem torej rešila moj problem (beri: mesec in pol sem po svetu hodila brez parfuma in se počutila kot, da mi nekaj manjka)? Za začetek sem svoje sogovornice spraševala po parfumih, ki jih nosijo. V primeru, da mi je bil vonj seveda všeč. To je šlo približno takole:

“Eau de Primordiales.” (spoiler alert: ne dobi se ga v Sloveniji)

“En L'Occitanov, podolgovata steklenička je.”

“Moški Zadig & Voltaire, črna embalaža.”

“Joj, ne uporabljam parfuma, ko se tuširam, namešam eterična olja.” (Pardon, gospa, kaj? Nov nivo igre. Uau.)

Potem sem malo tavala. Na neki točki sem imela na sebi pet različnih vonjev in niti vohanje kavnih zrn ni več očistilo moje palete. Glavobol pa je bil na tisti točki že povsem neizogiben. Sem šla raje na en burger. 

Na koncu sem zakorakala do dveh stekleničk, enega nanesla na eno zapestje, drugega na drugo in brez razmišljanja kupila prvega. Nisem se še odločila, če je to- to. In najbrž bom, ko bom pokurila tega, šla na lov za novim in spet doživela podobno krizo. Ne morem si pomagati, imam pač občutljiv nos. 

- Maja Podojsteršek

 



RAZISKUJ NAPREJ