Vaša kozmetika vas ne ubija



Kot oseba, ki se s pisanjem o lepotnih produktih ukvarja profesionalno, sem na tedenski bazi bombardirana z najrazličnejšimi vprašanji prijateljev in svojcev. Zadnje čase želijo ljudje vedeti le: “Ali me bo moj skincare ubil?”

Za to se imamo zahvaliti viralnim člankom kot je ta in zastrašujočim trditvam v smislu “Brez endokrinih motilcev!”, natisnjenih na embalažah produktov. Nekaj časa nazaj je Lena Dunham na Instagram postala fotografijo ličil s pripisom, “Hannah's makeup is going clean, mean & green.” Instagram je perfektno okolje za tako imenovane naravne in varne kozmetične znamke, ki na ta način igrajo na naša prestrašena čustva in nas skušajo pomiriti s tem, da nam ponujajo izdelke, ki ne bodo motili naših endokrinih sistemov. Karkoli naj bi že to pomenilo…

Nekoč smo naravne lepotilne izdelke asociirali z milom, prežetim z rjavimi kosmiči, ali koščkom karitejevega masla v steklenem kozarcu, sedečim na prašni polici čudno dišeče trgovine z zdravo hrano.

V poznih sedemdesetih letih, so se začele širiti komercialne znamke, kot: Aveda, Burt's Bees, Neal's Yard in drugi. Njihova tržna niša so bili večinoma hipiji in organsko naravnane mame. Če prevrtimo par let naprej, lahko vidimo, da je podjetje Clorox (lastnik Burt’s Bees in Gwyneth Paltrow), izdalo 140 evrov vredno nočno kremo, večinoma ekološkega izvora. Smo v popolnoma novi dobi trženja lepote, in prekleto prav imate, da ste zmedeni.


“izjave, kot so naravno, netoksično, čisto in varno pri kozmetičnem označevanju nimajo nikakršnega uradnega ali pravnega pomena.”

Prvo kot prvo. Po besedah FDA (Food and Drug Administration), izjave, kot so naravno, netoksično, čisto in varno pri kozmetičnem označevanju nimajo nikakršnega uradnega ali pravnega pomena.Vendar vsi vemo, da jih podjetja uporabljajo bolj kot kdaj koli prej.

Arganovo olje je na deklaracijskem listu sintetičnega produkta lahko skoraj zadnja sestavina, pa ga lahko še vedno okličete za naravnega! Oznaka “ekološko pridobljeno” ima po drugi strani vsaj nekaj pravne podlage, saj je regulirana s strani USDA (United States Department of Agriculture), ki zahteva, da je v produktu prisoten določen odstotek organsko pridelanih sestavin.

Tudi če podjetje dobi oznako ekološko pridelanega, je to konec koncev precej nesmiselno. Na spletni strani FDA je odgovor na vprašanje, ali so ekološke sestavine varnejše kot neekološke naslednji “Vir sestavine ne zagotavlja njegove varnosti. Številne rastline na primer, ne glede na to, ali so ekološko pridelane, vsebujejo snovi, ki so lahko strupene ali alergene.”

Kar nas pripelje do druge umazane besede v svetu čiste in naravne kozmetike: kemikalije. Tehnično gledano so snovi, pridobljene iz rastlin, še vedno kemične in so lahko zato isto nevarne. Nekaterih eteričnih olj na primer, ne smete nikoli dajati na kožo. Naravno prisotne kemikalije lahko ob stiku s kožo povzročijo enake reakcije kot sintetika. Obstajajo tudi študije, ki kažejo na to, da so naravne sestavine, kot so soja, sivka in olje čajevca, lahko - pazi to - hormonski motilci!

In veste kaj? Kemikalije so lahko dejansko koristne! Lep primer je retiol. Eden izmed mnogih derivatov vitamina A, oboževan s strani dermatologov, ki lahko za vašo kožo naredi čudeže. Enako velja za niacinamid. In peptide. Alergije, ki so lahko vaša največja skrb pri uporabi topičnih izdelkov, se lahko pojavijo tako pri “naravni”, kot pri “sintetični” kozmetiki. Isto ste lahko alergični na kokosovo olje, kot na sintetično dišavo.

Toda kljub vsemu trudu, ki ga znamke vlagajo v pakiranje izdelka, smo ljudje nagnjeni h kupovanju produktov z dobro zgodbo. Kar pomeni, da se kozmetika s pretenciozno zgodbo o naravnem izvoru, prodaja v rekordnih številkah. Po mnenju Karen Grant, analitika kozmetike za NPD Group (podjetje za analizo trga), naravne blagovne znamke predstavljajo 21% celotne prodaje skincare produktov v ZDA. Leta 2002 je bila ta številka le 3%. In medtem ko prodaja kozmetike v zadnih letih ni ravno rožnata, je vredno omeniti, da je za rast prodaje, s kar 72% zadolžen trg naravne kozmetike. (NPD sledi sektorju industrije, ki se je samozvano okronal za naravnega. Pod to spadajo tudi znamke kot je Korres, je je bil recimo obtožen “zelenega brainwashinga” in še velik del drugih znamk)

Pojem čiste lepote se je začel v svetu wellnessa in zdravega prehranjevana, pravi Shashi Batra, ustanovitelj spletne trgovine z naravno kozmetiko Credo. Pove še: “kulturni pomen za tem fenomenom se skriva v vse splošni ozaveščenosti ljudi glede tega kaj kupujemo.”

V skladu z Goop-y življenjskim slogom pa so se pojavile tudi nove skincare znamke in spremenjen način trženja. Blagovne znamke se od besede “naravno” počasi umikajo in začenjajo s prenovo svoje podobe v nekaj, kar še vedno očitno asociira na to trditev, z to razliko, da sporočila ne podajo z besedami, ampak z dizajnom pakiranja.

Goop, Honest Beauty, Beautycounter in RMS se tržijo kot varne blagovne znamke in poleg Diptique sveče izgledajo super na polički vsakega blogerja. Sporočilo za to podobo: to ni običajna krema tvoje hipi tete!

Vse se poveže s tem, kar kupci želijo. “Pred mnogimi leti smo naredili raziskavo, v kateri smo potrošnike povpraševali o pomembnosti organskih izdelkov. Milo rečeno, smo ugotovili, da se ljudje večinoma obremenjujejo le z varnostjo produkta, ne toliko s tem ali je ekološki ali ne.”

Internet je seveda delno odgovoren za širjenje strahu pred kemikalijami in toksini. Emaili o aluminijevih deodorantih, ki povzročajo raka dojke (ni res) in o količinah svinca v šminki (ni nevarno), so dosegli velike razsežnosti. “Potrošniki so postajali kvazi bolj ozaveščeni in temu so se morala prilagoditi tudi velika podjetja. Tako so prišli na trg izdelki z oznako “brez sulfatov” in “brez parabenov”. Plaz teh trditev se je sprožil nekje v sredini dvatisočih in od takrat naprej le narašča”, pravi Perry Romanowski, kozmetični kemik in soustanovitelj The Beauty Brains.

Sprašujem se ali večina ljudi sploh razume kaj so sulfati in parabeni? To me spomne na posnetek iz oddaje Jimmy Kimmel, v katerem je ljudi na dieti brez glutena spraševal po tem, ali vejo kaj je to gluten. Na to vprašanje seveda niso znali odgovoriti. Nikakor ne želim biti pokroviteljska. Sem nekdanja onkološka medicinska sestra z diplomskim stopenjskim usposabljanjem v farmakologiji, anatomiji in fiziologiji, ki je morala zavoljo svojega poklica prebirati medicinske študije. Vedite, da res s težavo prebiram deklaracije na produktih in kaj šele njihove takozvane medicinske raziskave. Si predstavljam, da nisem edina.

Ne pomaga tudi, da ima FDA kozmetične industrije nima pod nadzorom. Z izjemo izdelkov, kot je krema za sončenje, katera ima natančno določen način komuniciranja podatkov. Lepotna industrija v osnovi regulira samo sebe in na podlagi že obstoječih podatkov o sestavinah izvaja svoja testiranja. Podatke o sestavinah lahko najdete na spletni strani Cosmetic Ingredient Review site, katero financira kozmetična industrija Torej ni težko razumeti, zakaj so ljudje sumičavi, zlasti v luči dveh nedavnih primerov, kjer sta dve različni žiriji podjetju Johnson in Johnson, dodelili kazen za več kot 120 milijonov ameriških dolarjev, zaradi škode narejene ženskam, ki so razvile rak jajčnikov. Odločbe so utrdile podobo družbe Evil Corporation, čeprav dokazov, da je smukec odgovoren za povzročanje raka, ni.

V ustrahovanju kupcev pa je bila najvzrtajneša okoljska delovna skupina -EWG. Neprofitna agencija je pred 12 leti predstavila Skin Deep Database, kot orodje, ki na podlagi študij in varnostih podatkov, ocenjuje kozmetične sestavine in specifične izdelke.

Podatkovna baza se je začela s 7.500 izdelki in jih zdaj navaja več kot 60.000. EWG zaradi svoje zmedene metodologije ocenjevanja in nejasnih rezultatov, spravlja ob živce tako kozmetične kemike, kot tudi znanstvenike. Resno, skušajte razumeti to razlago.


“Po mojem mnenju samo ustrahujejo ljudi,” pravi Romanowski.

V bazi podatkov sem iskala več ducat izdelkov in večinoma dobila oceno štiri od desetih, kar pomeni, da se iskani izdelek šteje za "zmerno" nevarnega. Temu je pogosto sledil tudi napis, da so njihove informacije o izdelku “omejene”. Pomanjkanje podatkov se včasih zdi več kot dovolj, da EWG proizvodu prisodi slabšo oceno. “Po mojem mnenju samo ustrahujejo ljudi,” pravi Romanowski.

EWG tega ne vidi tako.“Radi bi vzpostavili prakso previdnosti. V kozmetičnih izdelkih obstaja na tone potencialno škodljivih sestavin. Vemo, da se uporabljajo sestavine označene kot hormonski disruptorji ali pa sestavine povezane z razvojem raka. V naši metodologiji uporabljamo znanstvene študije” pravi Ashley McCormack, višji vodja za razvoj in trženje na EWG.

Medtem ko nekatere sestavine, kot so formaldehid in ftalati, v določenih koncentracijah vsekakor slabo vplivajo na zdravje, pa veliko sestavin ta koš ne paše. Težava je v tem, da se mnoge znanstvene študije ne izvajajo na ljudeh, so nedosledne ali pa jih preprosto ni dovolj.

Članek o omejitvah raziskav in testiranju varnosti iz naslova American Cancer Society je po mojem mnenju zagotovo eden izmed najboljših. Zaradi ogromne količine snovi, s katero prihajamo v stik na dnevni bazi, je skoraj nemogoče določiti kaj je res krivo za nastanek določenih bolezni. Razen v zelo očitnih primerih, kot je kajenje, ki dokazano povzroča pljučnega raka. Prisotnost parabenov najdenih v tkivu rakave dojke, še ne pomeni, da so povzročitelji raka. Kar pa za generiranje klikov seveda ni dovolj razburljiv naslov.

Najpomembnejši podatek, katerega zagovorniki varne kozmetike vedno spregledajo je odmerek kemikalij v določenem produktu. Toksičnost je namreč odvisna od odmerka. “Ni problem v kemikalijah samih, temveč v odmerku,” pojasnjuje Romanowski. “V dovolj visoki koncentraciji je vsaka sestavina lahko strupena. Česar znamke, ki širijo strah, ne upoštevajo, je količina odmerka. Potrošniki pa seveda ne razmišljajo tako. Oni slišijo le, da je določena sestavina potencialni hormonski disruptor in je to dovolj, da jih odvrne od nakupa.” Organizacije kot je EWG definitivno delujejo pod načelom “better safe than sorry” in s tem se potrošniki lahko poistovetijo. Vendar pa je to enako, kot da bi po ulici hodili v konstantnem strahu, da vas lahko povozi avto.

Lani oktobra je EWG uvedel posebno oznako “EWG Verified”, za katero se blagovne znamke lahko prijavijo. “Potrošniki so nas prosili za to,” pravi McCormack. “Vedno so nam pravili, da med nakupovanjem ne želijo brskati po bazi podatkov ali uporabljati aplikacije. Želeli so način, po katerem bi lahko bilo že na samem izdelku razvidno ali izpolnjuje naše standarde ali ne.”

Pridobitev oznake zahteva obsežen postopek prijave. EWG preverja po posameznem izdelku in ne po znamki. Uporaba oznake lahko stane od več sto, do več tisoč dolarjev na leto. Vendar je zanimanje blagovnih znamk veliko. Petnajst blagovnih znamk in 140 izdelkov je že certificiranih in po podatkih organizacije jih je na čakalni listi še več kot sto. McCormack pravi, da so zavoljo izpolnitve EWG zahtev nekatere celo spremenile svoje formulacije in tako pokazale, kako zelo je njihova oznaka zaželjena.

Zaradi tega načina razmišljanja so nekatere blagovne znamke, ki niso nujno opredeljene kot naravne ali nestrupene, začele označevati, česa v njihovih izdelkih ni. To je čisto demoniziranje sestavin. Zavajajoče označevanje je vse bolj pogosto. Za primer lahko vzamemo sir označen z oznako “brez glutena”, čeprav glutena že v prvi vrsti ne vsebuje. Romanowski vidi ogromno takšnih zlorab. “To se dogaja ves čas, še posebej pri negi las. Videli boste oznako “brez sulfatov”, ki je na produktu kot je balzam popolnoma brez vrednosti, saj jih ta že v principu ne vsebuje.”

Parabeni, ki so v biti konzervansi, kateri preprečujejo rast bakterij v izdelkih, so postali cel bavbav. Leta 2014 je Evropa prepovedala pet različnih parabenov, ki so ustvarjali naslovnice in v ZDA povzročili ogorčenje. Dejstvo, da je Evropa prepovedala 1.400 kozmetičnih sestavin v primerjavi v ZDA, ki so jih prepovedale samo 11, je pogosto navedena statistika.

Nekaj o čemer pa se ne poroča je, da najpogostejši parabeni, ki se uporabljajo v kozmetiki - metilparaben, etilparaben, butilparaben, propilparaben - v Evropi niso prepovedani. (Evropska komisija je določila mejne koncentracije za butilparaben in propilparaben. Prepovedani pa so bili za izdelke, ki se uporabljajo v izdelkih za nego dojenčkov, vendar niso bili prepovedani v celoti, samo mejno.) Poročilo navaja tudi: “Poleg Propylparabena in Butylparabena obstajajo tudi drugi parabeni, kot sta metilparaben in etilparaben, kateri so popolnoma varni. To je s strani Znanstvenega odbora za varnost potrošnikov (SCCS) potrjeno večkrat. To so prav tako eni izmed najučinkovitejših kozervansov.”

Ampak koga brigajo podrobnosti? Naslov je bil “EUROPE BANS PARABENS”, potrošniki so se zgrozili in podjetja so izločila svoje parabene.

Dovolj je, da hočeš zavreči vse v svoji medicinski omari. Autumn Whitefield-Madrano, ustanoviteljica pametne kozmetične spletne strani The Beheld, avtorica knjige Face Value: The Hidden Ways Beauty Shapes Women's Lives in samo-opisana kot “levičarsko liberalna”, je storila ravno to. Iz rutine je izključila vse in uporabljala le kokosovo olje. Do sedaj je začela ponovno uporabljati Olay.

“Na splošno živim zdravo življenje in mislim, da je to del mojega nestrinjanja z naravnimi izdelki na splošno. Nasprotujem temu, da naj bi bilo to nekakšno mikro-popravilo za vaše zdravje. Bila bi presenečena, če bi slišala, da je kakšna ženska padla v nezavest zaradi nečesa v njenem losjonu.” Primerjala je tudi z nasvetom iz vseh večjih ženskih revij, naj ženske vsak daj pojemo košček črne čokolade. Kar na generalni skali nima prav nobene vrednosti.

Razumem željo po boju proti grozljivemu svetu neznanega in občutku nadzora vsaj nad nečim. Vraga, danes ne moremo pojesti niti sklede čipsa, brez da bi nas skrbelo o tem ali bomo umrli. In nihče ne zanika, da smo vsak dan potencialno izpostavljeni ogromni količini kemikalij v hrani, zraku in vodi. Torej, če nas nakup določene znamke mila pomiri, je to odlično. A po mojem mnenju je ta strah neupravičen in me žalosti, da se ljudje bojijo svojih obraznih krem.

Nobenega prepričljivega dokaza ni, da boste zaradi vaših kozmetičnih produktov zboleli, kljub velikemu prepričevanju industrije v nasprotno. Ne mislim tudi, da EWG ali druge znamke naravne kozmetike operirajo po principu gospoda Burnsa iz Simpsonovih in sedijo skrivnih sobah, kjer nergajo: "Odlično. Danes bomo mineralno olje spravili na slab glas in ljudem zaračunavali 42$ za marulino olje . "


“Opomnite se vendar na to, da je kozmetična industrija vselej industrija, ne filantropija.”

Opomnite se vendar na to, da je kozmetična industrija vselej industrija, ne filantropija. EWG za svoje oznake zaračunava, kar se zagotovo pozna tudi na ceni produkta. “Varna”, “naravna” in “čista” kozmetična podjetja želijo svoje produkte prodajati na enak način kot Pantene.

Batra, ustanovitelj podjetja Credo, je bil del družbe Sephora, kar kaže na to, da jasno ve, kako prodati stvari. Prav tako ljudska vzornica Gwyneth Paltrow (Gwyneth večkrat reče, da občasno pokadi kakšnen cigaret), in ustanovitelj Beautycounterja Gregg Renfrew, s kilometre dolgim CV-jem v maloprodajnem sektorju. Nihče ne pravi, da je vse to slabo. Obožujem Beautycounterjevo kremno čistilno sredstvo. In Goopov balzam za čiščenje, ter njihovo kremo za oči, katero sem priporočila že mnogim prijateljem. To so sami po sebi odlični izdelki. Serum z glikolno kislino od Drunk Elephant je v moji konstantni rotaciji. Credo ima v svojem naboru kar nekaj čudovitih manjših blagovnih znamk, ki bodo všeč tudi tistim, ki za parabene niso še nikoli slišali.

A ti produkti so mi všeč zaradi kvalitete in ne zaradi tega, ker bi bili označeni kot “varni”. Preiskusila sem že veliko “naravnih” in “varnih” znamk, ki so absolutno grozne. Organski produkti od Eminencea so že večkrat povzročili izpuščaje. Tudi v dekorativni kozmetiki smo bili že večkrat priča temu, da je prekleto težko narediti dober in obstojen produkt.

Za vsem tem pa se seveda skrivajo večji problemi, ki presegajo lastne endokrine sisteme. Whitefield-Madrano med drugim opozarja, da so najbolj prizadeti delavci, ki imajo s kemikalijami v kozmetičnih izdelkih največ opravka. Zaposleni v kozmetičnih salonih recimo. Delo s formaldehidom namreč ni najbolj blagodejno.

Potem so tu stroški. Obstajajo sicer izjeme, a načeloma so naravne blagovne znamke dražje od tistih v drogeriji. Če so resnično varnejše, zakaj so potem nedostopne populaciji ljudi, ki si teh izdelkov ne more privoščiti. Podobno kot pri ekološko pridelani hrani. “Naravna kozmetika je postala vprašanje dohodka,” pravi Whitefield-Madrano. “Potrošništvo ni odgovor.”

Ne pozabimo tudi na okoljske probleme, ki so v principu glavna skrb prvotnih pionirjev naravne kozmetike. Romanowski poudarja, da bi z uporabo mineralnega olja in petrolatuma verjetno morali prenehati. Ne zato, ker so nevarni, ampak ker niso okoljsko trajnostni. Toda to se nanaša tudi na naravne blagovne znamke. S priljubljenostjo arganega olja v naravnih izdelkih je pred kratkim prišlo do pomislekov glede prekomernega žetja.

Na koncu je tu še vprašanje regulacije. Zakon o varni kozmetiki, ki ga podpira EWG, na odobritev čaka že več let. Prav tako si želim, da bi debata okoli tega dobila malo več konteksta, saj trenutno ni najbolj jasno kdo bi imel od tega največ koristi. Romanowski meni, da bi zakon lahko prizadel manjše blagovne znamke, katere bi za skakanje skozi birokratske obroče morale porabiti več denarja. Definitivno mislim, da bi na tem področju moralo biti več regulacije. Predvsem kar se tiče deklaracijskih označb. Ob branju le teh sem zmedena tudi sama, pa to počnem po poklicu. Kako se šele drugi počutijo.

Zavedanje in izobraževanje je super; paralizirajoči strah ni. Če se pokažejo novi prepričljivi dokazi o tem, da bi morala svoj šampon vržti v koš, vam bom o tem poročala in se javno opravičila. Do takrat pa se s toksini nimam namena obremenjevati.

- Cheryl Wischhover

Tekst je originalno napisala Cheryl Wischhover za spletno stran Racked. Preveden in prirejen za Fem je bil iz želje po izobraževanju bralcev, saj je avtorica res zadela žebljico na glavico. Fotografija je last Into The Glos


RAZISKUJ NAPREJ